PRAVICE PONUDNIKOV V PRIMERU PREKINITVE POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA IN ZAVRNITEV VSEH PONUDB

Drugi odstavek 80. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik kadarkoli prekine postopek oddaje javnega naročila. Prekinitev postopka oddaje javnega naročila je eden izmed načinov zaključka postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejšega ponudnika. V primeru, ko naročnik prekine postopek oddaje javnega naročila po poteku roka za predložitev ponudb, ima prekinitev postopka enake učinke kot zavrnitev vseh ponudb. Zavrnitev vseh ponudb je urejena v tretjem odstavku 80. člena ZJN-2, kjer je določeno, da lahko naročnik zavrne vse ponudbe, o čemer mora takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek, ter obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ in to objaviti na portalu javnih naročil. Praviloma naj bi do prekinitve postopka prišlo takrat, ko je takšna odločitev sprejeta še pred fazo pregleda in ocenjevanja prejetih ponudb, medtem ko naj bi do zavrnitve vseh ponudb prišlo v primeru, ko je odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila (brez izbire najugodnejše ponudbe) sprejeta po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb. Ker pa iz dikcije drugega odstavka 80. člena ZJN-2 ne izhaja, da je prekinitev postopka omejena le na čas do poteka roka za predložitev ponudb, je sprejeto stališče, da lahko naročnik prekine postopek tudi po tem, ko je ponudbe že prejel in jih morebiti tudi pregledal ali ovrednotil. Niti ZJN-2 niti pravo ES o javnem naročanju ne določata nobenih pravil o tem, v kakšnih okoliščinah oziroma v katerih primerih je naročnik upravičen zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe (t.j. s prekinitvijo postopka). Posledično gre pri možnosti iz drugega odstavka 80. člena ZJN-2 za upravičenje, ki je načeloma prepuščeno naročnikovi poslovni presoji. Seveda mora biti tudi zoper takšno naročnikovo odločitev zagotovljeno ustrezno pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Presoja Državne revizijske komisije se mora torej v takšnih primerih omejiti zgolj na (formalne) zahteve in načelo enakega obravnavanja ponudnikov. Naročnik mora torej v primeru, ko prekine postopek oddaje javnega naročila o zaključku postopka obvestiti vse ponudnike in pri tem navesti razloge za zavrnitev ter obenem tudi zagotoviti, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov. O kršitvi načela enake obravnave je mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. Komisija tako lahko ugotovi, da je izpodbijana odločitev sprejeta v nasprotju z načelom enake obravnave le, če dejansko stanje v konkretni zadevi utemeljuje zaključek, da je naročnik s svojim ravnanjem ob sprejemu izpodbijane odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov.

POSLOVNA SKRIVNOST IN JAVNO NAROČANJE

Znano je, da mora naročnik ponudniku po prejemu odločitve o oddaji naročila v postopkih javnega naročanja, na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo. Hkrati pa mora naročnik ponudniku, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, omogočiti, da je prisoten na vpogledu v njegovo ponudbo, da ima možnost varovati svoje interese. Ker je namen vpogleda v ponudbo drugega ponudnika in dokumentacijo o javnem naročilu, da neizbrani ponudnik lahko pridobi informacije, ki jih potrebuje za morebitno vložitev zahteve po pravnem varstvu v postopku oddaje naročila (revizijski zahtevek), se morajo tako naročnik kot tudi ponudniki zavedati vseh svojih pravic in dolžnosti, še posebej glede varovanja poslovne skrivnosti. Njeno varovanje urejajo Zakon o gospodarskih družbah v 39. in 40. členu, Zakon o javnem naročanju v 22. členu (Ur. l. RS št. 128/2006, 16/2008) ter Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS št. 51/2006). V smislu navedenih pravnih podlag, je kot poslovno skrivnost potrebno obravnavati ne samo tiste podatke, ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom ali označitvijo) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi podatke, ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. K varovanju teh podatkov zakon zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (torej naročnika), s tem ko določa odgovornost teh oseb za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedele ali bi morale vedeti za tako naravo podatkov. Izpostaviti velja odškodninsko odgovornost oseb, ki nepooblaščeni osebam razkrijejo podatke, ki predstavljajo tako objektivni kot subjektivni element poslovne skrivnosti. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da ponudnik vseh podatkov ne more označiti kot poslovno skrivnost. Izključeni so namreč podatki, ki so po ZJN-2 javni - »cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.«

DODATNA POJASNILA RAZPISNE DOKUMENTACIJE

Ponudniki po pregledu objave javnega naročila in razpisne dokumentacije pogosto naletijo na odprta vprašanja v zvezi z naročnikovimi zahtevami. Kaj lahko ponudniki v tem primeru storijo? Na voljo imajo zakonsko predviden institut DODATNIH POJASNIL, ki jih lahko zahtevajo od naročnika. Ponudniki lahko vprašanja naročniku zastavijo prek portala javnih naročil ali na drug, v razpisni dokumentaciji določen način. Pri tem morajo ponudniki paziti na pravočasnost pošiljanja vprašanj. ZJN-2 in ZJNVETPS namreč ne določata roka, do katerega lahko ponudniki pošljejo vprašanja naročniku, da bo ta vprašanja štela za pravočasna. Če naročniki v razpisni dokumentaciji posebej ne določijo roka za postavljanje vprašanj, lahko ponudniki vprašanja postavljajo najkasneje 6 dni pred rokom za oddajo ponudb (upoštevajo naj tudi uro določeno za oddajo ponudb) oz. 4. dni pred rokom za oddajo ponudb ( za postopek ugotavljanja usposobljenosti). V kolikor naročnik na pravočasno zastavljena vprašanja ne odgovori, mora skladno z zakonom podaljšati rok za oddajo ponudb. V kolikor naročnik na navedeno dolžnost pozabi, ga velja nanjo opozoriti s strani ponudnikov.

KLJUČNE TOČKE PRI FINANČNIH ZAVAROVANJIH V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA

V postopkih javnega naročanja je z vidika ponudnikov ključnega pomena natančnost pri oblikovanju ponudbe in striktno upoštevanje zakona in razpisne dokumentacije tekom celotnega postopka javnega naročila. Izpostaviti velja vidik finančnih zavarovanj: V sedanji praksi se pogosto dogaja, da je ponudnik v postopku javnega naročanja zavrnjen zaradi predložitve neustreznega dokumenta o finančnem zavarovanju. Posebno pozornost je potrebno posvetiti zahtevam glede predložitve original izjave (banke ali zavarovalnice), da bo ponudnik dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, pri čemer mora biti podana izjava skladna z vzorcem iz razpisne dokumentacije. Banke namreč običajno izdajajo nezavezujoče izjave o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo, kar pa je lahko v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije, zato morajo biti ponudniki izredno pozorni na dikcijo iz vzorca izjave in drugih delov razpisne dokumentacije. Načeloma dikcija »v skladu s poslovno politiko banke« pomeni nezavezujočo izjavo banke. Za ponudnike je ključno, da je Državna revizijska komisija v več primerih (npr. 018-097/2009-10) sprejela stališče, da je vsakršno bistveno odstopanje od priloženih vzorcev želenega instrumenta finančnega zavarovanja (npr. bančne garancije) vsebinska pomanjkljivost, zato se je ne da odpraviti z dopolnitvijo po 78. členu ZJN-2. Posledično je naročnik tako vsebinsko nepopolno ponudbo dolžan izločiti iz nadaljnjega postopka po 80. členu ZJN-2. Praksa je manj stroga v primeru, če ponudnik zavarovanja ne predloži ali predloži kopijo, saj Komisija tako ponudbo smatra za formalno nepopolno, zato mora naročnik v skladu z 78. členom ZJN-2 ponudnika pozvati na njeno dopolnitev (018-219/2009-4). Na kaj je torej potrebno biti pozoren pri sestavi in predložitvi dokumenta o finančnem zavarovanju? Predvsem je potrebno pozorno prebrati razpisno dokumentacijo in vzorce finančnih zavarovanj ali izjav ter jih dosledno upoštevati, da ne pride do kakršnega koli odstopanja med zahtevanim in predloženim, saj slednja lahko rezultirajo v izločitvi ponudbe.

KDAJ JE NAROČNIK DOLŽAN UPOŠTEVATI ROK ZA OBJAVO 40 DNI?

Naročniki so dolžni skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, odslej ZJN-2) upoštevati roke za oddajo ponudb. Zakon namreč v 50. členu ZJN-2 določa, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb/prijav upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas potreben za pripravo ponudb, upoštevaje minimalne roke, določene z zakonom. Roki pričnejo teči od dneva oddaje objave v Uradni list RS oziroma na portal javnih naročil ali v Uradni list Evropske unije. V primeru izvedbe odprtega postopka javnega naročanja naročniki upoštevajo določbe 51., 52. in 53. člena ZJN-2. Zakonodajalec v tem primeru določa rok za prejem ponudb, ki mora biti najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije. Nadalje 52. člen ZJN-2 določa kriterije za skrajšanje rokov v odprtem postopku. Le-ti se lahko skrajšajo v primeru, če naročnik objavi predhodno informativno obvestilo, pri čemer je dovoljeno skrajšanje na največ 29 dni od pošiljanja do roka za oddajo ponudb. Predpogoj za skrajšanje pa je, da je predhodno informativno obvestilo objavljeno najmanj 52 dni oziroma največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o naročilu. Zgoraj navedeni roki torej veljajo oziroma je njihovo upoštevanje obligatorno zgolj v primeru, če je naročnik skladno z 12. členom ZJN-2 javno naročilo dolžan objaviti v Uradnem listu Evropske skupnosti. V primeru nakupa blaga ali storitev je za neposredne proračunske uporabnike ta meja 133.000,00 EUR brez DDV, v primeru naročila gradenj pa 5.150.000,00 EUR brez DDV. Nad navedenimi vrednostmi je naročnik dolžan objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije in upoštevati zakonske roke (40 dni za odprti postopek). Pod navedenimi vrednostmi pa naročnik javnega naročila ni dolžan objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ampak zgolj na portalu javnih naročil Uradnega lista RS. Torej naročnik v primeru javnih naročil pod vrednostmi za objavo v Uradnem listu Evropske unije ni zavezan k upoštevanju zakonskega roka 40 dni za prejem ponudb, ampak mora upoštevati zgolj zakonsko določbo o podaji roka, ki je primeren glede na zapletenost naročila in kompleksnost priprave ponudbene dokumentacije. Naročnik v konkretnem primeru lahko določi rok, ki je bistveno krajši od 40 dni, celo krajši od 29 dni, saj se določba, ki določa skrajšanje rokov, nanaša zgolj na javna naročila, katerih objava je potrebna v Uradnem listu Evropske unije. Rok za oddajo ponudb je torej v konkretnem primeru lahko tudi npr. 11 dni, od pošiljanja obvestila o javnem naročilu na portal javnih naročil Uradnega lista RS, če ponudniki v tem času lahko pripravijo ponudbeno dokumentacijo in se primarno lahko seznanijo z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Ali ste vedeli, da npr. storitve varovanja z varnostniki (CPV 79713000-5), varovalne storitve (CPV 79710000-4), preiskovalne in varovalne storitve (CPV 79700000-1) in storitve nadzorovanja alarmnih naprav (CPV 79711000-1) spadajo pod seznam storitev B in se zanje uporabljajo zgolj sledeče zahteve:

in da se ostale določbe zakona (skladno s prakso Državne revizijske komisije, sklep: 018-013/2008, 018-014/2008, 018-034/2008, 018-058/2008), kljub spornosti take prakse, ne upoštevajo? Za podrobnejšo argumentacijo je smiselna primerjava navedenih sklepov Državne revizijske komisije in njenega letnega poročila za leto 2007 glede storitev s seznama B.